Iz knjige “Iz mojega življenja v gorah” Juliusa Kugyja
“Če ga pogledamo s severne strani, iz doline Zajzere, se Montaž dviga s strašnimi stenami. Ta pogled te prevzame, treba ga je videti, noben opis ti ga ne more verno prikazati. Koliko krat sem legel na travnik pred kočo Saisera, da bi počival in sanjal, in ga gledal tako, kot gledamo goro Cervino s pašnikov v Breilu. In kakšen prizor se ti ponudi, ko na široko povije grebene kakor v črna jadra in spremeni goro v imeniten prestol iz oblakov!
Še posebej lep mi je bil, ko sem se po spanju v dolini Zajzere zbudil ob njegovem vznožju. Takrat je v igri jutranjih luči tisti orjak pridobil sanjsko veličino. Severni stolp se nahaja blizu Montaževega vrha, tako da spoznaš le rdeče sedlo, ki ga tako dobro vidiš iz Dunje. Običajno ne moreš razločiti sestave vrhov, vidiš le čudoviti svet sten in nad njimi, na višini, ki nam nagiba glavo, čokat slonji hrbet. V vsakem primeru ne daje vtisa okornosti, saj je tam dovolj življenja in gibanja. Na desni se spušča čez severovzhodno hrbtišče stolpast greben, kakor hrbet orjaškega zmaja, ki daje Montažu, če ga gledamo z Dolomitov ali s Tur, čudovito obliko zmaja, ki so jo že mnogi opazili. Ta greben sem poimenoval Zmajski greben.”
“Na južnem vrhu trikotnika, na mestu, kjer se dolina zoži, se nahaja Ovčja vas. Pred nekaj desetletji je to še bil reven skupek hišic, med katerimi se je vila cesta z neenakim cestiščem.
Vojna je vasico porušila do temeljev, rodila pa se je ponovno, še lepša, čistejša in bolj gostoljubna kot kadarkoli prej. Danes je videti tako prijetna, tako naravno vključena v okolje. Ko se ji bližamo z železniške postaje ali iz Ukev, da ne moremo mimo tega, kot se to dogaja meni, da bi je ne imeli za sanjsko vasico, ki te, tako se zdi, nagovori, ko se ji bližaš, z “Bogdaj!”
www.maca.tours
